Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško gospodarsko skupino Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil z oceno, da je sporazum zastarel, saj temelji na pogajalskih izhodiščih iz leta 1999, in ne zagotavlja zadostne zaščite za evropske kmetijske proizvajalce. Po njegovih besedah bi bil gospodarski doprinos sporazuma zanemarljiv, saj bi do leta 2040 k rasti bruto domačega proizvoda EU prispeval le 0,05 odstotka. Odločitev sledi stopnjevanju protestov francoskih kmetov, ki so s traktorji zaprli dostope do ključnih točk v Parizu, vključno z okolico Slavoloka zmage. Kmetje zahtevajo trdna zagotovila vlade premiera Paula Lecornuja, da sporazum ne bo sprejet, saj se bojijo nelojalne konkurence iz držav Južne Amerike, kjer veljajo blažji okoljski in proizvodni standardi. Macron je izpostavil, da v Franciji glede tega vprašanja vlada popolna politična enotnost. Francoski predsednik je o svojem stališču že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Poudaril je, da si Francija sicer prizadeva za mednarodno trgovino, vendar le pod pogojem, da so sporazumi pravični in ne ogrožajo prehranske suverenosti države. Glasovanje o sporazumu je predvideno za petek, francosko nasprotovanje pa predstavlja resno oviro za dokončno uveljavitev dokumenta, ki se pripravlja že več kot dve desetletji.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Indijski premier Narendra Modi je med obiskom na Maldivih napovedal novo kreditno linijo v vrednosti 565 milijonov dolarjev. Pogajanja o prosti trgovini med državama so bila uradno začeta. Obisk je potrdil krepitev diplomatskih in gospodarskih vezi med državama.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Indija in Nova Zelandija sta dosegli sporazum o prosti trgovini, s katerim želita poglobiti gospodarske vezi in spodbuditi rast v času naraščajoče svetovne gospodarske negotovosti. Sporazum naj bi povečal dvostransko trgovino za stotine milijonov dolarjev, odpravil carine in ustvaril nove vizumske poti za indijske strokovnjake.

Indija aktivno išče nove trgovinske sporazume, pri čemer si prizadeva zaključiti pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo do konca leta. Sočasno potekajo pogovori s Katarjem, s katerim naj bi oktobra dokončali okvir sporazuma, cilj pa je podvojiti dvostransko trgovino v naslednjih petih letih. Poleg tega Indija napreduje v pogovorih z Novo Zelandijo, Čilom in Perujem.